Blog

 

Berem Tomasa Transtrõmerja, »Napol dokončana nebesa«.

Svetla so in temna, oboja obenem.

Velika in majhna.

So in še niso.

Nastajajo iz  besed.

Besede sedajo druga na drugo,

pletejo se v mreže,

zlagajo, stiskajo,

prekrivajo, gnetejo,

cedijo, lepijo,

razpletajo, zapletajo,

rastejo in gnijejo.

Podobe vznikajo iz nikoli izrečenih,

iz zakričanih, zašepetanih,

grdih in lepih besed.

Iz besed, ki božajo

in besed, ki tepejo.

Iz krepkih

in slabotnih besed.

Temnih in svetlih.

Iskrivih in ugaslih.

Iz vzklikov in zamolkov.

Iz vprašajev in klicajev,

vejic in pikčastih pomišljajev.

Iz zlogov zjecljanih in

tihih vzdihov in stokov in jokov.

Zdaj vem.

Napol dokončana nebesa so človeška nebesa.

Niso božja.

Niso  še dokončana.


Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on LinkedIn